1) ali je stevia varna za diabetike?
da, stevia in steviozid, ki se uporabljata kot sladilo, sta popolnoma varna (boeck-haebisch, 1992). kronična študija chan et al. (2000) s prostovoljci je dokazal, da 250 mg steviozida trikrat na dan 1 leto ni spremenilo biokemičnih parametrov krvi.

2) ali so sladkorni deli steviozida varni za diabetike?
steviozid, glavna sladka sestavina stevije, je približno 300-krat slajši od namiznega sladkorja. zato je treba za sladkanje uporabiti le majhne količine. črevesje ga ne prevzame in ga ne presnavljajo encimi v prebavnem traktu, saj so sladkorne vezi v steviozidu b-glukozidne vezi. vendar ga bakterije človeškega debelega črevesa razgradijo na steviol in sladkorne dele. za nadomestitev celotne količine dodanega sladkorja v hrani (± 131 g na osebo na dan v belgiji) je potrebnih manj kot 400 mg steviozida na dan. to pomeni, da se v debelem črevesu iz 400 mg steviozida sprosti le približno 240 mg glukoze. ocenjuje se, da približno 1/3 te glukoze presnavljajo bakterije debelega črevesa, 1/3 se izloči in približno 1/3 vzame (± 80 mg), kar je seveda zanemarljiva količina glukoze. glejte tudi pogosta vprašanja o steviolu.

3) ali je steviozid rakotvoren?
št. steviozid se ne absorbira v črevesju in ga ne presnavljajo encimi v prebavnem traktu. vendar ga bakterije človeškega debelega črevesa razgradijo na steviol in sladkorne dele. dokazali so šibek mutageni učinek steviola (samo 90-odstotna čistost) v enem občutljivem sevu salmonella typhimurium tm 677, vendar to ne pomeni, da bi moral biti steviozid, uporabljen kot sladilo, sam po sebi rakotvoren, tudi če steviozid bakterije pretvorijo v steviol v debelem črevesu! aktivnost steviola v salmonella typhimurium tm677 je bila zelo nizka in je bila le približno 1/3000 aktivnosti 3,4-benzopirena, aktivnost steviol metil estra 8,13 laktona pa je bila 1/24500 aktivnosti furilfuramida (terai et al. , 2002). čeprav so pri zelo občutljivem sevu s. typhimurium tm677 ugotovili šibko aktivnost steviola in nekaterih njegovih derivatov, so avtorji zaključili, da je vsakodnevna uporaba steviozida kot sladila varna. poleg tega prisotnost kemično sintetiziranih derivatov steviola v krvi po hranjenju s steviozidom sploh ni dokazana. zelo visoki odmerki steviola (90-odstotne čistosti), intubirani hrčkom (4 g/kg telesne mase), podganam in mišem (8 g/kg telesne mase), niso inducirali mikronukleusov v eritrocitih kostnega mozga tako samcev kot samic. vendar so ti odmerki pokazali določen citotoksični učinek na samice, ne pa tudi na samce vseh zdravljenih živalskih vrst (temcharoen et al., 2000). ni izključeno, da je strupenost posledica 10 % prisotnih nečistoč.
varnost peroralnega steviozida v zvezi z rakotvornim delovanjem dokazuje delo yamade et al. (1985), xili et al. (1992), toyoda et al. (1997) in hagiwara et al. (1984) s podganami. poročali so o zelo pomembnih inhibitornih učinkih steviozida na promocijo tumorja z 12-o-tetradekanoilforbol-13-acetatom pri rakotvornosti v mišji koži (yasukawa et al., 2002). steviozid je pokazal pomembne zaviralne učinke na dvostopenjsko karcinogenezo mišje kože in vivo, ki jo povzročata 7,12-dimetilbenz[a]antracen (dmba) in 12-o-tetradekanoilforbol-13-acetat (tpa). steviozid je zaviral tudi karcinogenezo mišje kože, ki jo je sprožil peroksinitrit (konoshima in takasaki, 2002). avtorji so zaključili, da bi lahko bil steviozid dragoceno naravno sladilo kot kemopreventivno sredstvo proti kemični rakotvornosti. leta 1999 je jecfa jasno izjavil: "steviozid ima zelo nizko akutno peroralno toksičnost. peroralno dajanje steviozida v koncentraciji 2,5 % v hrani podganam dve leti, kar je enako 970 in 1100 mg kg-1 telesne mase na dan pri samcih in samicah. , niso imeli pomembnega učinka. zmanjšano povečanje telesne mase in preživetje so opazili pri prehranski koncentraciji 5% steviozida. poleg tega se nikoli niso pojavila poročila, ki bi dokazovala, da uporaba stevije ali steviozida povečuje število rakavih obolenj v populaciji, tudi po zelo dolgem času uporabe (npr. paragvaj: več kot 500 let, japonska: več kot 25 let, južna koreja: 16 let, brazilija: 13 let, kitajska: 12 let ali zda: od leta 1995 dovoljeno kot prehransko dopolnilo).

4) koliko steviola bo prevzelo debelo črevo?
če ves dodan sladkor (131 g/dan) nadomestimo s steviozidom, kar je skoraj nemogoče, potem potrebujemo približno 400 mg steviozida na dan. razgradnja v debelem črevesu daje približno 160 mg steviola. približno 90 % nastalega steviola se izloči z blatom. majhne količine steviola prevzame debelo črevo in se konjugira, da se izloči z urinom. pri hrčkih, hranjenih z 250 mg steviola/kg telesne teže, koncentracija prostega steviola približno 102 µg/ml v plazmi ni imela škodljivih učinkov. pri ljudeh ni bilo mogoče zaznati prostega steviola v plazmi po peroralnem dajanju 750 mg steviozida na osebo na dan (± 12 mg/kg telesne mase). najvišja najvišja koncentracija konjugiranega steviola je bila okoli 20 µg/ml, tj. daleč pod vrednostmi, ki so varne za hrčke. ker bo na dan porabljenih manj kot 400 mg steviozida, bo ta vrednost precej pod 10 µg/ml. konjugirani derivati ​​steviola se izločajo z urinom.

5) ali je stevia varna za bolnike s fenilketonurijo (pku)?
da, stevia in steviozid sta popolnoma varna, saj je kemijska struktura steviozida diterpenski glikozid, ki se popolnoma razlikuje od aspartama.

6) stevia in krvni tlak
v študiji pri ljudeh so 60 prostovoljcem s hipertenzijo 1 leto dajali steviozid (250 mg trikrat na dan) (chan et al., 2000). po 3 mesecih sta se sistolični in diastolični krvni tlak bistveno znižala in učinek je trajal vse leto. biokemični parametri krvi, vključno z lipidi in glukozo, niso pokazali pomembnih sprememb. opazili niso nobenih pomembnih škodljivih učinkov in ocena kakovosti življenja ni pokazala poslabšanja. avtorji so ugotovili, da je steviozid dobro prenašana in učinkovita spojina, ki jo je mogoče obravnavati kot alternativno ali dopolnilno zdravljenje za bolnike s hipertenzijo. čeprav se je krvni tlak znižal, niso opazili nobenih učinkov na moško potenco, kar je značilnost, ki izboljšuje kakovost življenja! v zdravljeni skupini je bil povprečni krvni tlak na začetku študije približno 166/102. do konca študije je to padlo na 153/90. nasprotno pa v skupini, ki je prejemala placebo, niso opazili pomembnega zmanjšanja. liu et al. (2003) so poročali, da je osnovni mehanizem hipotenzivnega učinka danega steviozida pri psih (200 mg/kg telesne mase) posledica zaviranja dotoka ca2+ iz zunajcelične tekočine.

7) ali drži, da stevia ali steviozid vplivata na razmnoževanje?
sploh ne! rezultate zmanjšanja stopnje živorojenosti pri podganah (planas in kuc, 1968) z decokcijami stevije je ovrgel shiotsu (1996), ki je naredil bolj zanesljive poskuse z veliko več živalmi z uporabo metod, ki so bile čim bolj podobne metodam, ki sta jih uporabljala planas in kuc. ugotovili niso nobenega vpliva na splošno stanje, telesno težo, porabo vode, živorojenost ali velikost zaroda. učinkov steviozida na plodnost ali razmnoževanje pri miših, podganah ali hrčkih niso odkrili (ref.: glejte toksikološke študije).
medtem ko je melis (1999) predlagal možno zmanjšanje plodnosti podganjih samcev z zelo visokim odmerkom izvlečka stevije, oliveira-filho et al. (1989), ki je dajal izvlečke s podobno vsebnostjo steviozida, je izjavil, da zagotovo ni vpliva na plodnost moških. ni gotovo, da so bili opaženi učinki posledica steviozida, ki je prisoten v izvlečku. omeniti je treba tudi, da so bile uporabljene koncentracije izvlečkov izjemno visoke, na začetku poskusov celo 5,34 % telesne teže (oz. okoli 5,3 g steviozida/kg telesne mase). za odraslo osebo s 65 kg to pomeni 3,47 kg suhih listov stevije ali približno 34,7 kg svežih listov/dan, torej več kot 50 % telesne teže! pomen takšnih poskusov, kjer je bila testirana samo ena izjemno visoka koncentracija, je treba dvomiti. melisovi rezultati so tudi v nasprotju z rezultati ogromnega števila drugih raziskovalcev, ki niso mogli razkriti nobenega vpliva na plodnost samcev ali samic.

8) koliko stevije ali steviozida lahko zaužijemo na dan?
izračunan je bil sprejemljiv dnevni vnos (adi) 7,9 mg steviozida/kg telesne mase (xili et al., 1992). vendar je treba ta adi obravnavati kot najmanjšo vrednost, saj avtorji niso testirali koncentracij steviozida, višjih od 793 mg/kg telesne mase. iz različnih študij kronične toksičnosti je mogoče izpeljati adi 20 mg/kg telesne mase (varnostni faktor 100). tudi adi 7,9 mg/kg telesne mase pomeni, da lahko oseba s 65 kg zaužije 513 mg čistega steviozida na dan. za nadomestitev vsega dodanega sladkorja v hrani (približno 131 g/dan), kar je skoraj nemogoče, je potrebnih manj kot 436 mg steviozida. ta količina ustreza približno 4,36 g posušene stevije
listi (10% vsebnost sladila).

9) koliko posušenih listov stevije ali koliko steviozida je treba uporabiti za sladkanje?
vse je odvisno od vsebnosti sladila v posušenih listih stevije. ta se lahko giblje med 6 in 15 % suhe teže. zato so posušeni listi med 18- do 45-krat slajši od sladkorja. to pomeni, da 100 g suhih listov (6 % steviozida) ustreza 1800 g sladkorja oziroma 4500 g sladkorja (15 % v listih).
čisti steviozid se uporablja samo v prehrambeni industriji in ni naprodaj v trgovinah. vedno ga mešamo z drugimi spojinami, da razredčimo izjemno sladkost in olajšamo tehtanje v kuhinji. sladkost mešanice se razlikuje glede na to, koliko mešanic je dodanih, zato jo morate preizkusiti sami.
najpogostejša napaka, ki jo ljudje delajo pri uživanju stevije ali steviozida, je odmerjanje prevelike količine. že zelo majhne količine prahu lahko močno sladkajo. preprosto je dodati preveč stevije, ki preplavi brbončice. izziv je najti pravo količino stevije za uporabo, ker je zelo koncentrirana.
stevia je na voljo v številnih oblikah: (sladkost se razlikuje glede na vsako obliko.)
- tekoči koncentrat, enostaven za merjenje v kapljicah (rahel okus sladkega korena)
- beli izvleček v prahu, okus brez sladkega korena (oblika, ki se uporablja predvsem na japonskem)
- včasih se zmeša z nesladkim polnilom, imenovanim maltodekstrin.
- sveži listi stevije - izjemno sladek okus z močnim okusom sladkega korena
- posušeni listi, fino zmleti (aroma sladkega korena)

10) koliko kalorij je v izvlečku stevije?
skoraj nič. za izvlečke stevije velja, da nimajo nič kalorij, nič ogljikovih hidratov, nič sladkorja, nič maščob in nič holesterola.

11) ali lahko ekstrakt stevije nadomesti sladkor v prehrani?
najprej je treba povedati, da živilska industrija v našo hrano dodaja prevelike količine sladkorja. ta dodan sladkor je praktično brez prehranskih koristi in v najboljšem primeru predstavlja prazne kalorije v prehrani. tega dodanega sladkorja v hrani res ne potrebujemo. vsak dan naj bi uživali sveže sadje in zelenjavo, ki vsebujeta dovolj sladkorja za naše telo. stevia je veliko slajša od sladkorja in nima nobenih nezdravih pomanjkljivosti sladkorja. v primeru hipoglikemije stevia ali steviozid seveda ne moreta nadomestiti sladkorja. posvetujte se z zdravnikom.

12) kaj pa stevia ali steviozid in zdravje zob?
iz poskusov z albino podganami sprague-dawley das et al. (1992) so ugotovili, da niti steviozid niti rebaudiozid a nista kariogena (povzročata kariesa).
čeprav je bilo dokazano, da precej visoke koncentracije steviozida in izvlečkov stevije zmanjšajo rast nekaterih bakterij, so koncentracije, ki se uporabljajo za sladkanje, precej nizke. zato bi bil ugoden učinek uporabe steviozida prej posledica zamenjave saharoze v hrani z nekariogeno snovjo.
poleg tega je steviozid združljiv s fluoridom in znatno zavira razvoj zobnih oblog, zato lahko stevia dejansko pomaga pri preprečevanju kariesa.

13) ali se stevia ali steviozid lahko uporabljata pri kuhanju in peki?
vsekakor! tališče steviozida je 198 °c brez razgradnje ali porjavitve. je izjemno toplotno stabilen v različnih situacijah vsakodnevnega kuhanja in peke, združljiv z mlečnimi izdelki in kislim sadjem, kot so jagode, pomaranče, limete in ananas. poleg tega je ph stabilen, ne fermentira in med kuhanjem ne potemni, zato ima širok spekter uporabe v prehrambenih izdelkih.

14) kakšna je sestava izvlečka stevije?
štirje glavni steviol glikozidi so: steviozid, rebaudiozid a, rebaudiozid c in dulkozid a. že dolgo je znano, da ima rebaudiozid a najboljše senzorične lastnosti (najslajši, najmanj grenak) od štirih glavnih steviol glikozidov. na ravni celotne rastline se steviol glikozidi nagibajo k kopičenju v tkivih, ko se starajo, tako da imajo starejši spodnji listi več sladila kot mlajši zgornji listi. ker so kloroplasti pomembni pri sintezi prekurzorjev, tista tkiva brez klorofila, kot so korenine in nižja stebla, ne vsebujejo glikozidov ali jih vsebujejo v sledovih. ko se začne cvetenje, začnejo koncentracije glikozidov v listih upadati.

15) kako pripraviti izvleček stevije?
tekoči izvleček lahko pripravimo iz svežih ali iz posušenih in zmletih listov stevije. preprosto zmešajte odmerjeno porcijo listov stevije ali zeliščnega prahu s čistim alkoholom (ustrezna sta tudi brand ali scotch) in pustite mešanico stati 24 ur. filtrirajte tekočino iz listov ali ostankov prahu (npr. s filtrom za kavo) in razredčite po okusu s čisto vodo. upoštevajte, da lahko vsebnost alkohola zmanjšate s počasnim segrevanjem ekstrakta in pustite, da alkohol izhlapi. podobno je mogoče pripraviti čisti vodni izvleček, vendar ne bo izvlekel ravno toliko sladkih glikozidov kot alkohol. vsak tekoči izvleček lahko skuhamo in koncentriramo v sirup.

16) kakšen je pravni status stevije in steviozida?
tako rastlino stevia, njene izvlečke kot steviozid že več let uporabljajo kot sladilo v južni ameriki, aziji, na japonskem, kitajskem in v različnih državah eu. v braziliji, koreji in na japonskem se listi stevije, steviozid in visoko rafinirani izvlečki uradno uporabljajo kot nizkokalorično sladilo. v zda se listi stevije v prahu in rafinirani izvlečki iz listov uporabljajo kot prehransko dopolnilo od leta 1995. leta 2000 je evropska komisija zavrnila sprejem stevije ali steviozida kot novo živilo zaradi pomanjkanja kritičnih znanstvenih poročil o steviji in razhajanja med navedenimi študijami glede možnih toksikoloških učinkov steviozida in zlasti njegovega aglikona steviola (kinghorn, 2002; geuns, neobjavljeno). prednosti steviozida kot prehranskega dopolnila za ljudi so številne: je stabilen, ni kaloričen, pomaga ohranjati dobro zdravje zob z zmanjšanjem vnosa sladkorja in odpira možnost uporabe pri bolnikih s sladkorno boleznijo in fenilketonurijo ter debelih osebah. .

od leta 2005 so stevia in njeni izvlečki odobreni kot dodatek v živalski krmi v evropi.